Medijske navade komunikatorjev: trendi, premiki in vpogled v prihodnost
02. 06. 2025
Letos smo že drugič zapored izvedli raziskavo o medijskih navadah komunikatorjev na SKOJ-u. Sodelovalo je 103 udeležencev, ki so razkrili, kateri mediji so zanje najbolj relevantni, kje iščejo informacije in katere kanale uporabljajo za delo. Primerjava rezultatov z lanskim letom je razkrila kar nekaj zanimivih trendov. In čeprav se zdi, da nekatere stvari ostajajo enake, so spremembe v prioritetah jasne in povedne.
DRUŽBENA OMREŽJA SO POSTALA KLJUČNI KANAL KOMUNIKATORJEV – PROFESIONALNO IN OSEBNO
Največji premik letošnje raziskave je jasen: družbena omrežja so postala najpomembnejši kanal za komuniciranje organizacij. Lani so komunikatorji na prvo mesto postavili televizijo, družbena omrežja pa so bila skoraj povsem na dnu – na predzadnjem mestu. Letos pa so prav družbena omrežja skočila na vrh, sledijo jim novičarski portali, nato televizija, tisk ter radio na zadnjem mestu.
To ni le zanimiv podatek, ampak signal, da se komunikacijske strategije vse bolj obračajo k hitrosti, interaktivnosti in prilagodljivosti, ki jih omogočajo digitalni kanali.
Ko pa komunikatorji govorijo o svojem osebnem življenju in navadah, ostaja slika podobna kot lani. Največ časa posvečajo družbenim omrežjem, sledijo novičarski portali, televizija, radio ter tisk.
ZAUPANJE OSTAJA PRI KLASIČNIH VIRIH
Čeprav komunikatorji večino časa preživijo na digitalnih kanalih, še vedno najbolj zaupajo tradicionalnim medijem. Lani je bil najbolj zaupanja vreden medij Val 202, letos pa je na vrh skočil RTV Slovenija, ki je zbral daleč največ glasov. STA se je zavihtel na drugo mesto, Delo pa ostaja med najbolj zaupanja vrednimi viri, čeprav z nekoliko nižjim številom glasov. Val 202, lanski zmagovalec, je letos zdrsnil na četrto mesto – kar kaže, da zaupanje v medije ni nekaj samoumevnega, temveč se lahko hitro spremeni.
Kljub spremembam pa rezultati obeh let kažejo, da komunikatorji še vedno iščejo verodostojne in preverjene vire informacij, ki jih pogosto najdejo pri javnih medijskih institucijah.
KAJ NAS UČI LETOŠNJA RAZISKAVA?
Če primerjamo rezultate z lanskim letom, se vidi, da osnovne preference komunikatorjev ostajajo podobne – še vedno cenijo kredibilne vire in razumejo, kako pomembne so preverjene informacije. A hkrati je jasno, da je njihova komunikacijska strategija vse bolj digitalna: družbena omrežja so iz kanala za osebno rabo postala najpomembnejši profesionalni kanal za komuniciranje organizacij.
Prav ta razkorak med zaupanjem v preverjene, klasične vire ter časom in energijo, ki ju komunikatorji namenjajo digitalnim kanalom, najbolje ponazarja izzive sodobne komunikacije: kako uskladiti potrebo po hitrosti in dostopnosti z iskanjem verodostojnih informacij.
Metodologija: v raziskavi je sodelovalo 103 udeležencev, večinoma žensk, ki delujejo na področju odnosov z javnostmi in komuniciranja v organizacijah. Po generacijah so bili letos udeleženci večinoma pripadniki Generacije X (rojeni med 1965 in 1980) in milenijcev (rojeni med 1981 in 1996), manj pa Generacije Z. Lani je raziskava zajela nekoliko večji vzorec – 185 udeležencev – prav tako v večini predstavniki Generacije X in milenijcev. Pri primerjavi rezultatov med letoma smo upoštevali razlike v številu udeležencev in podatke preračunali glede na število sodelujočih, da bi omogočili smiselno primerjavo. Več informacij o metodologiji pa na tjasa.music@babl.si. Nazaj
